V četrtek, 17. 3. 2016, smo se zbrali v igralnici skupine Cepetavčki. Z našimi najmlajšimi smo za mamice, babice, atije in dedke pripravili kratek program in presenečenje. Ker pa se še zelo radi stiskamo k mamicam, smo jih povabili, da so se nam pridružile ali pa bratci in sestrice.
Najprej smo zaplesali ob prepevanju pesmi Ringa ringa raja. Sledila je deklamacija Mire Voglar – Medo stopa, pri kateri so otroci oponašali gibanje živali in s traki z ušeski imitirali še bolj pristno. Pri pesmi Kuža Pazi smo sedli na blazino, razdelila sem male ritmične instrumente – palčke, s katerimi so otroci spremljali prepevanje. Ob glasbi Kaj delajo živali pozimi, iz cd zgoščenke Krampata Campata, smo se spraševali kaj delajo živali pozimi in prikazovali kako spijo. Za zaključek pa smo se vživeli v vlogo naših mamic in babic ter prikazovali kako kuhajo, perejo, zlagajo, obešajo perilo in nas cartajo ter dajejo spat. Ob tem smo zapeli tudi uspavanko.
Ob tej priložnosti, ko smo bili vsi zbrani, sem predstavila končni izdelek – Moja prva knjiga, tematskega sklopa: S pravljico v nov dan. Moja prva knjiga vsebuje 7 obnov klasičnih pravljic, po poslušanju vsake pravljice so otroci poustvarjali na različne načine. Kar pa sva opremili tudi z nastalimi fotografijami. Obiskali smo tudi šolsko knjižnico in s seznanjali z novimi prostori, ljudmi – knjižničarjem, knjigami, računalnikom, revijami. Otroci so si tudi izposodili knjige v knjižnem kotičku in odnesli domov Knjižni nahrbtnik, ki je vseboval tudi sestavljanko Medvedko in Medveda, ki mu je bilo potrebno z ježkom pritrditi dele telesa. Vtise, fotografije, risbice in utrinke, ki so jih ob tem ustvarili doma, so tudi dobili zvezane v Mojo prvo knjigo.
Na fotografijah je primer ene izmed sedmih pravljic (o Muci Copatarici) in poustvarjanje.
Nastop smo posvetili naši dolgoletni sodelavki, ki bi morala delati v tej skupini, Marjeti Kunej. Z minuto molka smo se poslovili od nje.
Ob zaključku smo starše obdarili z družinskim drevesom. Predhodno smo zbirali družinske fotografije, ki so ji starši pridno pošiljali ali prinašali. Izdelanih je bilo toliko cvetov za družinsko drevo, kot je družinskih članov ter voščilo za mamice in babice ob njihovem prazniku.
Otroci iz skupine Cepetavčki z vzgojiteljicama Anjo in Veroniko.
Zapisala vzgojiteljica Anja Cesarec.
